ZGODOVINA IN NJENE NALOGE

Zgodovina obravnava vse, kar se je zgodilo, je drubena znanost o preteklosti lovetva in o razvoju loveke drube, v oli je predmet, ki nas v strnjeni in pregledni obliki seznanja z drubenim razvojem in zakonitostmi drubenega razvoja od najstarejih obdobij do danes. Naloga zgodovine je, da dogodke in dejstva preteklosti raziskuje, da tako ugotavlja zgodovinsko resnico in nas z njo seznanja.

DRUGE DRUBENE VEDE

Arheologija ali starinoslavje preuuje tvarne vire za tisto dobo loveke zgodovine, za katero pisnih virov e nimamo ali so ti sorazmerno skopi. Sociologija ali druboslovje je nauk o razvojnih zakonih drube, o delovanju loveke drube in o drubenih pojavih. Etnologija ali narodoslovje preuuje ljudsko kulturo in nain ivljenja razlinih drubenih plasti na ravni vsakdanjosti. Politina ekonomija preuuje temeljne zakonitosti proizvodnje. Filologija ali jezikoslovje je znanost o jezikih in knjievnostih. Pomone zgodovinske vede: paleografija je nauk o starih pisavah, epigrafika, nauk o starih napisih, diplomatika, nauk o listinah...

RAZVOJ ZGODOVINSKE ZNANOSTI

Homerjeva epa Iliada in Odiseja govorita o najstareji zgodovini Grkov, sveto pismo o zgodovini izraelskega ljudstva... Temelj pravega zgodovinopisja so postavili grki pisci zgodb ali logografi. Herodot - 5. st. pr. n. t.  - zgodovina grko-perzijskih vojn. Tukidid je v Peloponeki vojni preueval vzroke za dogodke in kritino presojal vire. Najveji predstavnik rimskega zgodovinopisja je Tacit. Karl Marx in Friderich Engels sta odkrila zakone razvoja loveke drube. Pri tem sta uporabljala dialektino metodo. To pomeni, da sta vse pojave v drubi gledala s stalia nenehnega razvoja in spreminjanja zaradi notranjih drubenih nasprotij. Proizvajalna sredstva + lovek (sposobnosti, delovne izkunje) = proizvajalne sile. Proizvodni odnosi - izkorianje loveka po loveku. Glede na to, ali so proizvajalna sredstva skupna, drubena ali so v rokah posameznikov, razlikujemo brezrazredno in razredno drubo.

SPREMENLJIVOST ZGODOVINSKEGA ASA IN PROSTORA

Zaetek tetja let: Grki - prva olimpiada (776 pr.n..), Rimljani - ustanovitev Rima (753 pr.n..), Arabci - beg Mohameda iz Meke v Medino (622). Merjenje in navajanje asa pri razlinih ljudstvih obravnava kronologija. Zaradi razlik v razvoju in veje preglednosti delimo zgodovino v ve obdobij. To je periodizacija zgodovine. Prazgodovina ali pravek, stari (sunjelastnika druba), srednji (fevdalna druba) in novi vek (kapitalistina druba).

PRAZGODOVINA

Doba, o kateri poroajo le arheoloki ostanki, se imenuje prazgodovina. lovek se je vedno bolj loeval od ivalskega sveta po pokonni hoji in duevnih zmonostih. Prazgodovino delimo na kameno (staro (5000) in mlado (3000)), bakreno (3000), bronasto (2000) in elezno dobo (1000)

DRUBENA DELITEV DELA

Prva drubena delitev dela - ivinoreja se loi od poljedeljstva
Druga drubena delitev dela - obrt se loi od poljedeljstva in ivinoreje
Tretja drubena delitev dela - trgovina se loi od trgovine
Horde razpadejo. Zamenjajo jih rodovi. Za rod je bila znailna trdna delovna povezanost, skupno poreklo in krvno sorodstvo. Na elu je bil rodovni stareina. Organiziral je delo, opravljal verske obrede, razsojal spore in vodil rod v vojno.
Paleolitik - stareja kamena doba - 2 mio - 10000 pr.n.t. - kamen, pestnjak, leseno in koeno orodje.
Mezolitik - srednja kamena doba - 10000 - 6000 pr.n.t. - lok, puica, koene harpune, kamenje.
Neolitik - mlaja kamena doba - 6000 - 2000 pr.n.t. - dobro obdelan kamen, koeno in leseno orodje in oroje, pojav poljedeljstva in ivinoreje.

GOSPODARSKE IN DRUBENE POSLEDICE UVAJANJA IN UPORABE KOVIN

Razvile so se kovinske obrti ali fuinarstvo. Prvo stopnjo suenjstva imenujeno patriarhalno suenjstvo. Poloaj patriarhalnih sunjev se ni dosti razlikoval od ostalih svobodnih lanov rodu. Razvilo se je rodovno plemstvo ali aristokracija. To plemstvo je odloalo o rodovno-plemenskih zadevah. Nastajala je zasebna lastnina. Razvijati se je zaela razredna druba in z njo drava.

SPREMEMBE V DUHOVNI IN MATERIALNI KULTURI

S kulturo mislimo materialne, socialne in duhovne pridobitve kake dobe, ki so plod lovekovega ustvarjanja in ustvovanja. Govorimo o materialni, duhovni in socialni kulturi. Kultura in nain ivljenja prebivalcev kamene in kovinskih dob sta bila odvisna od stopnje materialne razvitosti. V prazgodovinski dobi je bilo v ospredju lovekovega prizadevanja pridobivanje najnujnejih sredstev za ivljenje..

PRVINE MATERIALNE IN DUHOVNE KULTURE

Animizem je vera v duhove in due, totemizem je vera v prednike, ki jih pojmujejo lahko kot ivali, rastline, naravne pojave ali stvari. Z magjo in arovnitvom so se ukvarjali vrai.

NASTANEK UMETNOSTI

Umetnost v stari kameni dobi ponazarjajo paleolitske jamske slikarije ivali. Slikali so na stene.

NAI KRAJI V PRAZGODOVINI

Potoka Zijalka na gori Olevi v Karavankah, Betalov spodmol pri Postojni, Nevlje pri Kamniku, jama Zolga v notranjskem,... Koliarsko naselje: znane koliarske naseldbine so bile na Ljubljanskem barju pri Igu. V srednji bronasti dobi so pokopavali umrle pod mogonimi gomilami. V pozni bronasti dobi se je uveljavila kultura arnih grobi. Najbogateje in najtevilneje arheoloke ostaline iz prazgodovine na naih tleh pripadajo elezni dobi. Stareja elezna doba ali haltatska doba se je zaela v zgodnjem 1.tisoletju pr.n.., mlaja elezna doba ali latenska doba pa v 5.st. oziroma na balkanu od 4. do 3.st.pr.n.. Svetovno znana najdia iz stareje elezne dobe so Stina, Magdalenska gora pri Grosupljem, Novo mesto, Most na Soi.

STARI VEK

CIVILIZACIJE STAREGA VZHODA

loveki rod, ki je bil tisoletja odvisen od okolja, je sasoma zael spreminjati in si prilagajati naravne razmere (poljedelstvo). tiri znailne civilizacije: ob rekah Evfrat in Tigris v Mezopotamiji, ob Nilu v Egiptu, ob reki Ind na indijski podcelini in ob rekah Huangho in Jangcekiang na Kitajskem. Vloga in prispevek Mezopotamije in Egipta k napredku starega sveta sta bila veja od ostalih velikih civilizacij. V Mezopotamiji ali Medreju se je e proti koncu 4. tisoletja pr.n.. nastala najstareja civilizacija. Njeni zaetniki so bili Sumerci.

GOSPODARSKE RAZMERE

Glavna gospodarska panoga obrenih ljudstev je bilo namakalno poljedelstvo. Z irigracijskimi (namakalnimi) deli, to je z gradnjo kanalov, nasipov, zapornic, umetnih jezer, jezov in drugih priprav so si e od 5.tisoletja pr.n.. v Mezopotamiji in Egiptu pomagali pri namakanju obdelovalnih povrin in varovali niinska naselja pred poplavami (organizirano delo). Doba naraanja voda: v Mezopotamiji od aprila do junija in v Egiptu od junija do avgusta. adufi - orodje, ki so ga uporabljali za namakanje.
Rodovitni polmesec - Z obale sredozemskega morja
Levant - obmoje med malo Azijo in Egiptom

DRUBENE RAZMERE

Nil enakomerno naraa, poplavlja in upada in je mono poplavo napovedati. S sistemom nasipov je bilo treba vodo zadrevati v kotanjah, da se je izsueva zemlja namoila, in potem odveno vodo odvesti. Sistem vzdrevanja namakalnih naprav je bil preprost. Vzdrevala ga je lahko vsaka vas in neodvisno obdelovala svojo zemljo. V Mezopotamiji je moralo prebivalstvo opraviti dvoje del pri poplavah: narediti je bilo treba kotanje in vodo med poplavami zadrevati, v goi poletni vroini pa polja namakati. Celoten namakalni postopek je bil zahteven in je terjal ve teakega dela, veje sodelovanje in dobro urejeno drubeno organizacijo. Nastajati je zael uradniki aparat in osrednje upravljanje vejih obdelovalnih enot. Iz teh so se v delti Evfrata razvile mestne dravice. Eristokrati - ljudje, ki vodijo namalna dela. Egiptovski namakalni sistem je ohranjal vake skupnosti, mezopotamski je omogoil nastanek mestnih drav v juni Mezopotamiji ali Sumeru.

DRUBENA STRUKTURA - ORIENTALSKO SUENJSTVO

NASTANEK RAZREDNE DRUBE

Z napredkom poljedeljstva so se v vakih skupnostih obrenih ljudstev pojavile gospodarske in drubene razlike. Veje delovne izkunje in nekatere tehnine izboljave, npr. uvedba plunega poljedeljstva, kovinskega orodja, kolesa pri vozu in druge, so omogoale napredek v gospodarstvu. Drubeno razslojevanje so pospeili nastanek mest, razvoj obrti in trgovine. Oblikovala se je hiererhina drubena ureditev z razredom izkorianih in razredom izkorievalcev. Zaostreni drubeni odnosi so zahtevali nastanek in utrditev drave, ki naj bi varovala koristi lastnikov sunjev in bogataev. Dravna oblast je skrbela e za normalno delovanje namakalnega sistema, za varstvo drave, organizirala je vojne pohode v sosednje deele in pospeevala trgovske zveze.

IZKORIEVALSKI RAZRED (HIERARHIJA)

Na vrhu drubene lestvice je bil vladar. Marsikje, npr. v Egiptu, so ga astili po boje in ga imeli za bojega namestnika. Bil je vrhovni lastnik vse zemlje. Imel je neomejeno upravno, vojako, sodno, sveeniko in zakonodajno oblast.
Uradnitvo je po pravilu izviralo iz visoke aristokratske drube. Uradniki so bili pri opravljanju svojih poslov le izvrevalci in glasniki kraljeve volje. Visoko uradnitvo si je poasi nakopiilo obilo bogastva, se osamosvojilo, zalo v korupcijo in se polaalo oblasti. Uradnikom je naeloval njihov predstojnik, naelnik vse uradnike uprave v dravi, ki je vodil sodne zadeve, nadzoroval vojake uradnike, upravljal dravne templje. Bil je nadzornik polj, itnic, vojni minister itd. V Egiptu na primer je imel od ustanovitve egiptovske drave naprej najviji uradniki poloaj v dravi ponavadi kraljev sin.
Na vrhu drubene piramide je bila e vojska. Njene naloge so bile: obramba drave pred zunanjim sovranikom, zaita notranjega reda in miru, zaita obstojee drubene ureditve in osvajanje tujih deel. Vojsko so nabirali med svobodnim delom prebivalstva. Po bojih so se vojaki vraali v svoj poklic.

IZKORIANI RAZRED

Kmetje so kot zakupniki obdelovali vladarsko (dravno, tempeljsko in uradniko) zemljo. V zasebni lasti so lahko imeli le hio, vrt in preminine. Davke so plaevali v pridelkih in so znaali okoli petino pridelka. Kmetje so morali opravljati tudi javna dela. To je bilo obvezno delo v asu poplav, pri gradnji javnih objektov, sveti, piramid in v kamnolomih. Kmetje so bili glavna delovna sila v orientalskih dravah.
Obrtniki so bili zaposleni na vladarskih in tempeljskih posestih, veliko naroil so imeli za vojsko. Ponekod, npr. v Mezopotamiji, so bile nekatere obrti organizirane v obrtnika zdruenja. Obrt je prehaja od oeta na sina, eprav so dovolili priuevanje drugim. V Egiptu je imel obrtnik manj ugleda kakor v Mezopotamiji, ker so bili roni delavci v primerjavi z izobraenci in uradniki zapostavljeni. Obrtnikom in delavcem so, npr. v Egiptu, zasluek izplaevali s pridelki in izdelki: s kruhom, vinom, ebulo.
Sunji so bili vojni ujetniki, sunji so lahko bili tudi po rojstvu, e so bili stari sunji. Zasunjili so loveka, e ni mogel poravnati dolgov. Zaposlovali so jih v poljedeljstvu, v rudnikih in kamnolomih in pri hinih poslih v palaah vladarjev in drugih pripadnikov visoke drube. Pravni poloaj sunjev ni bil enoten. Sunja je bilo mogoe kupiti, prodati, podariti, spoditi itd. vV Mezopotamiji je bil suenj stvar z obrito glavo in vganim znamenjem. Po eni strani je bil manj kot lovek, po drugi pa ga je babilonska zakonodaja tudi itila: suenj se je lahko odkupil; e se je v zakonu, kjer je bil en zakonec svoboden, rodil otrok, je bil ta svoboden. e je suenj zbolel, je moral gospodar poskrbeti za njegovo zdravljenje. Suenjska delovna sila ni nikjer prevladovala. Sunji so bili dravna last in z njimi je razpolagala oblast. Prepletali sta se e dve obliki suenjstva, t.i. patriarhalno in klasino suenjstvo. V prvem primeru so imeli sunji nekaj ve pravic kakor v drugem. Za celoten poloaj sunjev v teh dravah uporabljamo izraz orientalsko suenjstvo.

NAIN VSAKDANJEGA IVLJENJA

Mnoice svobodnega prebivalstva so ivele na vasi. Bile so nepismene. Pestili so jih visoki davki in javna dela. Osnovna drubena celica je bila druina. Neomejeno mo v njej je imel oe. Prehrana je bila skromna in enolina. Kruh so znali pei e ve tiso let pred naim tetjem. Jedli so fiol, ribe, suho meso, pili pivo.
Pripadniki vladajoega razreda so iveli v glavnem v mestih in v okolici vladarjevega dvora. Bili so izobraeni in vkljueni v kulturno in politino ivljenje. Mnogi so s svojimi deli kot znanstveniki, zdravniki itd. veliko prispevali v zakladnico lovekega znanja. 
Pripadniki vijega razreda so stanovali v razkonih palaah, ki so imele tudi po 60 soban. Mali uradniki in obrtniki so imeli hie s 4-7 prostori v zakotnih, neurejenih mestnih predelih. Za ljudi egipta je veliko pomenilo, e so si lahko privoili grob. Niso se ustraili nobenega truda in strokov, da so ga opremili.

NASTANEK NAJSTAREJIH POLJEDELJSKIH DRAV - MEZOPOTAMIJA IN EGIPT

Namaklni sistem so upravljali iz upravnega sredia poljedeljskih namakalnih enot. Iz teh so se na koncu 4. in v 3. tisoletju pr.n.. razvile mestne drave Sumera: Ur, Uruk, Babilon, Ki in druge. Nastale so iz strejih vakih naselij. Razvoj je pospeila tudi drubena delitev dela. Zelo razvito obdelovanje kovin in druge obrti, izkorianje rudnikov in predvsem obsena notranja in zunanja trgovina so poglabljali premoenjsko in drubeno razlikovanje.
Sumerske mestne drave so bile zavarovane z obzidjem. Obsegale so lahko ve mest. posameznim dravam je vladala duhovina, zato so se tudi imenovale tempeljske drave. Med njimi je prihajalo do prepirov za oblast. V porene niine Mezopotamije so vdirali v 3.tisoletju pr.n.. semitski nomadi z arabske puave. Privzeli so kulturo razvitejih domainov in ustanovili po povrini zelo obseno akadsko dravo (ustanovitelj je bil vodja Sargon (2360-2180) (Armoniti iz Kanaana - staro ime Palestine - obljubljena deela Izraelcev - bog je obljubil Abrahamu in njegovim potomcem Palestino. Abraham naj bi ivel v sredini 2. tisoletja pr.n.. boji glas mu je velel, naj zapusti druino in oddide v novo deelo Kanaan. Bog je sklenil z Abrahamom zaobljubo). Najveji pomen med Mezopotamskimi dravami pa sta imeli babilonska drava na jugu (2000) in asirska na severu.
Iz prvotne majhne drave (babilonske drave) se je razvila v 18.st.pr.n.. z zdruitvijo Medreja vzorno urejena Hammurabijeva drava. Hammurabi je premagal zunanje nasprotnike, Asirce in druge in uredil pravne, gospodarske in drubene razmere doma. Po njegovi smrti se je politina zgodovina Babilona zelo spreminjala.

FENICIJA

Fenicija je bil skupen naziv za neodvisne mestne drave na vzhodnih obalah Sredozemskega morja Tir, Sidon, Biblos in druge. Ffeniani so se v asu od 1500 do 332 pr.n.. razvili v eno najpomembnejih pomorskih in trgovskih ljudstev starega sveta. Objadrali so Sredozemsko morje, zapluli skozi Gibraltar na Atlantik in prili verjetno do Velike britanije in Severnega morja ter dale na jug vzdol zahodne obale Afrike. Na obalah Sredozemlja so ustvarjali kolonije, npr. na Cipru, v paniji, severni Afriki itd. Feniani so prili vekrat pod nadoblast osvajalcev Egipanov, Babiloncev, Asircev in Perzijcev. Leta 332 pr.n.. jih je vkljuil v svojo dravo Aleksander Veliki. Izumili so tudi abecedo z 22 glasovnimi znamenji, uvaali so predvsem surovine in izvaalo konne izdelke, napravljene po lastni zasnovi in po drugih vzorih. Oddelovali so kovine, izdelovali steklarske izdelke, krlatno barvo za svilo, gradili ladje, rezbarili so slonovino in kosti, predvsem pa so bili odlini trgovski posredniki med razinimi ljudstvi in njihovimi kulturami.

IZRAEL

O zgodovini Izraela poroajo sveto pismo, nekateri drugi pisni viri in nekateri arheoloki ostanki. Izraelci so bili nomadskega izvora. V 2. polovici 2. tisoletja pr.n.. so se naselili v deelo Kanaan, v Palestino. Zaradi sue in lakote so se zatekli v Egipt, od koder jih je Mojzes povedel nazaj v Palestino

RELIGIJA

Antropomorfizem - bogovi dobivajo podobo s lovekimi lastnostmi.
Hor - najstereje boanstvo v Egiptu
Ra - bog sonca
Amon - po tem, ko so Tebe postale glavno mesto Egipta, je postal glavno boanstvo
Oziris - bog podzemlja

Mnogobotvo ali politeizem - Jahve - verovali so tudi v posmrtno ivljenje
Enobotvo ali monoteizem - razvilo se je le pri Judih.

ZAETKI ZNANOSTI

Duhovina je razvila pisavo, ki je imela 500 - 600 znakov zlogovne abecede. Od Sumercev so posavo prevzeli Babilonci, jo prilagodili svojemu jeziku in jo naprej izpopolnjevali. Imenuje se klinopis. Egipani so razvili pisavo, ki je bila osnovana na slikovnih simbolih in jo imenujemo podobopis ali hieroglifi. Egipani so postopoma razvili za hitro pisanje pripravnejo pisavo - hieratino ali duhovniko pisavo in demotino ali ljudsko pisavo. ele Feniani so okoli leta 1000 pr.n.. izumili popolno abecedo, ki je imela 22 znamenj za soglasnike.
V Egiptu in Babilonu se je v 3.tis.pr.n.. razvila matematika. Egipani so e raunali povrino geometrijskih likov in prostornine nekaterih teles. Po neznani poti so se priblievali tevilu pi (?). Babilonci so si pri raunanju pomagali z tablicami za mnoenje, kvadrate in kube.
Vsa obrena ljudstva so se ukvarjala z zvezdoslovjem. Razvila se je astrologija in astronomija. Koledar je temeljil na znanju iz astronomije. Babilonski koledar je bil sestavljen na luninih mesecih, ki so teli 29 ali 30 dni. Leto je imelo 12 mesecev in 11 dni. Po potrebi so priblino na vsaka 3 leta dodali e en mesec. Mesec so razdelili na sedemdnevne tedne. Dan je imel 24 enot. Egipani so imeli koledar s 365 dnevi in eno etrtino dneva.
Medicina je bila v zaetku tesno naslonjena na religijo. Obvladovali so kirurgijo, ranocelnitvo in ginekologijo. Egipani so pri balzamiranju spoznali anatomijo lovekega telesa. Znali so zdraviti zlome, izpahe, moganske pokodbe, hrbtenico itd.
Pred napisanimi zakoni so uporabljali pri ljudstvih Sumera, Babilonije, Asirije in drugod obiajno pravo. Hammurabijev zakonik, ki je skoraj v celoti ohranjen, tejemo med najstareje pravne zakonike. Napisan je v klinopisni pisavi. Danes je v muzeju vm Louvru v Parizu.

UMETNOST IN LITERATURA

Vodilni deeli v razvoju likovne umetnosti sta bili Egipt in Mezopotamija. Namenjena je bila gornji drubeni plasti. Templji in grobnice so bistveni del umetnosti najstarejih civilizacij. V 3.tisoletju pr.n.. se je stari nain zidave z opeko, posueno na zraku, v stavbarstvu po malem umikal novi tehniki kamnite gradnje; uporabljali so jo pri gradnji piramid, sveti, grobnic in pala. Med najveje znamenitosti Egipanske arhitekture tejemo piramide. To so bile kamnite grobnice faraonov starega kraljestva. Med najveje spada Keopsova piramida v Gizehu v bliini Memfide. Piramide so gradili svobodni dravljani. Pri gradnji Keopsove je bilo hkrati na delu po 4000 mo.
Grobnice so bile posmrtna poivalia faraonov po 3 tisoletju pr.n.. in drugih mogoneev. Grobove so si faraoni dali vklesati tudi v skalnate stene. Bile so okraene s kiparskimi in slikarskimi deli in s stenskimi reliefi z verskimi motivi in s prizori iz ivljenja.
Relief - plastino.kiparsko delo na ploskvi.
Poleg piramid so svetia v Egiptu najveje gradnje. V Mezopotamiji in Asiriji, kjer je primanjkovalo kamna, so nastajala monumentalna svetia (z zvezdarnami na vrhu) iz glinaste opeke, zato se tam niso ohranila.
V Egiptu in Mezopotamiji se je kiparstvo in slikarstvo po vsebini in obliki razvijalo in spreminjalo od prvotnih frontalnih ploskovitih oblik do realistinega oblikovanja in upodabljanja. S kiparskimi in slikarskimi deli je bila opremljena notranjost grobnic in sveti.
Slikarstvo je prikazovalo prizore iz vsakodnevnega ivljenja, delo na polju, lov, pogrebne slovesnosti itd. dolgo je bilo povezano z reliefom.
Med najrazlineje literarne spomenike vzhodne knjievnosti pritevamo Biblijo, ep o Gilgameu, himne, posveene vladarju in aenju bogov, pogrebne pesmi in e nekatera druga literarna besedila.


CIVILIZACIJA INDIJE IN KITAJSKE

Tretje arie stare civilizacije je nastalo v Indiji in na Kitajskem.
Induka civilizacija je dosegla naviji vzpon v mestih Mohendo-Daro in Harappa. Nanjo je vplivala sumerska civilizacija, vendar je bila drugana od nje. Po izvoru je bila povezana z vakimi kulturami ob Indu in pritokih, a je te prekaala. Razvijala se je v 3 in 2 tisoletju pr.n.. in je poznala organizirano namakalno poljedelstvo, lonarstvo z lonarskim vretenom, sistem mer in utei, izpopolnjen postopek predelovanja kovin. Imeli so voz na kolesih, koledar, bomba, svilo. Razvili so lastno pisavo, umetno obrt in drugo.

PROPAD HARAPPSKE KULTURE IN POSLEDICE

Konec visoko razviti civilizaciji v dolini Inda, ki je zaela propadati e prej, so naredili konec Arijci. V Indijo so vdrli okrog leta 1500 in se postopoma irili z zahoda v dolino Gangesa. Arijci so si domaine pokorili. Ukvarjati so se zaeli z poljedelstvom in si ustanovili kraljestva. Drubena in politina nasprotja med premaganci in zmagovalci in med zmagovalci samimi so se zaostrovala. Iz teh nasprotij se je na prehodu v razredno drubo izoblikoval kastni sistem. Pripadnost neki kasti je bila doloena z gospodarskim, drubenim in verskim poloajem loveka. Pravila kaste so bila versko obarvana.
V Indiji so bile tiri glavne kaste:
- brahmani, kasta sveenikov
- vojaki, vladarji in knezi
- poljedelci, ivinorejci in trgovci
- delavci in sunji, ki so bili veinoma potomci domainov.
Kastna ureditev se je kazala v indijski religiji, umetnosti, knjievnosti in zakonodaji.
Brahmanizmu in kastnemu sistemu se je uprl budizem. To je filozofski nauk in vera, ki ju je po izroilu utemeljil sin nekega kralja - Buda. Uil je, da je ivljenje trpljenje. 
Brahmani so morali v boju proti budizmu svojo vero bolj pribliati mnoicam. V Indiji so zaeli nastajati veliastni templji, pojavljali so se slovestni verski obredi, procesije, kipi bogov, skratka tisto, kar je vplivalo na domiljijo mnoic. Po ustalitvi Arijcev v Indiji so se razvijali e jezik, pravo, znanost in knjievnost. V nekaterih primerih je lo pri tem razvoju za spajanje preostankov predarijske kulture z nastajajoo arijsko kulturo. Verska besedila so bila zapisana v Vedah - zborniku himn, molitev itd.

KITAJSKA

V 2 tisoletju pr.n.. se je iz najrazlinejih korenin oblikovala nova kulturna enota, ki jo imenujemo Kitajska. Na severu so bili ivinorejci, na jugu pa poljedeljci. Najbolj priznana kultura je bila jang-ao. Gre za neolitsko kulturo z izredno lepimi keraminimi izdelki, poslikanimi z barvnimi stiliziranimi vzorci.
Okrog leta 1450 se je uveljavila vladarska hia ang in z njo visoka kultura. Iznali so porcelan in svilogojstvo. Uveljavila se je praoblika dananje kitajske pisave. Osnovna plast prebivalstva so bili kmetje, ki so gojili ri, penico, proso in druge sadee, ki so poznali namakanje in redili govedo, vodnega bivola, ovce, svinje, redko tudi konje. Poleg motike so za obdelovanje polja uporabljali vleno lopato.
Vladarsko hio ang je zamenjala vladarska hia ou, ki je bila na oblasti do 256 pr.n.. Politine spremembne so bile povezane z vdiranjem nomadskih zavojevalcev in sestavin nomadskih kultur s severozahoda. Mislec Konfucij je okrog 6 st.pr.n.. uzakonil kult prednikov. Zahteval je strogo izpopolnjevanje obredov.
Slabost fevdalne politine ureditve je izkoristila vladarska hia C'in (221-206). Strnila je Kitajsko v ogromno dravo. Izvajali so tudi jezikovne reforme, poenotili so utei in mere.

GRIJA

Razvita kultura Egejskega prostora v 2000 - 1000 pr.n. t. -KRETSKO - MIKENSKA KULTURA. Egejski prostor (morje).
Staroselci so prvi iveli na tem obmoju. Po letu 1800 pr. n. t. se zanejo tu naseljevati Indoevropejci. Znailno je bilo, da sta vladali bronasta in kasneje elezna doba (3. in 2000). Te staroselce in prvo ljudstvo (Indoevropejci) so zgodovinarji poimenovali HELADA (Heladska kultura). KIKLADI so imeli razvito lonarstvo, trgovanje,... Gospodarski pomen tega ozemlja prevame otok KRETA. kiklade izrine iz trgovanja. Njihov razvoj propade (Kiklade)

KRETSKO - MINOJSKA KULTURA

Kreta je najveji otok v Egejskem morju. Ukvarjajo se s kmetijstvom, poljedelstvom (vinska trta, olje, agrumi, banane), bogata obrt - keramika, trgovina. Mestne dravice - zgrajeni vodovodi, razredne drube (izkoriani - izkorievalci). KNOSOS - mestna drava. Od tam prihaja kralj MINOS. Kreta prevzame vlogo v trgovini. KNOSOS - ta ima palao, Minos jo je dokonal. Njegov sin MINOTAVRES pol bik, pol lovek je jedel loveko meso, bil je spodaj v kleti, v labirintu. ez as pride junak, ki ga eli ubiti. Minos ga polje k njemu brez vsega, njegova (Minososova) hi pa izprosi, da mu da klobi volne in no. In pokona Minotavrosa. 
Danes so od palae ohranjeni le e kletni prostori. Na stenah teh prostorov so naslikane slike iz vsakdanjega ivljenja in prizori iz morskega sveta.
Kretska kultura propade okoli 1400, zaradi blinjega vulkana - THERA. Torej so bili tudi moni potresi. Zgodovinarji sklepajo, da so AHAJCI vdrli v Kreto in povzroili njen propad. Na Kreti so pisali v LINEARNI - A - PISAVI. Nali pa so tudi
LINEARNO - B - PISAVO (Ahajska pisava)

NASELJEVANJE GRIJE

Okoli 2000 pr. n. t. Ljudi, ki so e bili tu, so podjarmili. Staroselci so kulturno in gospodarsko razviteji od Ahajcev, zato prevzamejo njihovo kulturo. Poznali so LONARSKI KOLOVRAT. MEGARON - stavba, ki ima stebriast vhod. Peloponez-AHAJCI-Z. del, JONCI in EOLCI-osrednji del. 
Iliri se pojavijo okoli 14 stol., naselijo se na obmoju Makedonije. Bili so bojeviti, zato se jim drugi umikajo. Najprej naletijo na DORCE-ti se umaknejo. Naselijo se na Peloponezu. Torej Iliri sproijo preseljevanje - najprej so se preselili Dorci. Ker so Dorci prili na Peloponez, se Ahajci premaknejo na SV Grije, Eolci gredo e severneje, Jonci pa so na sredini.
Grki sami sebe imenujejo HELENI, drava pa je HELADA. 
Za Grke je znailno: da se nikoli niso zdruili v 1 dravo, bili so razlenjeni. Ime GRKI jim dajo Rimljani po pokrajini, ki ima podobno ime GRAECIJA.

MIKENSKA KULTURA

Zaela se je razvijati na Peloponezu v deeli MIKENE, pokrajina ARGOLIDA. V 2.tiso. pr. n. t. se sem priseljujejo Ahajci. . Viek dosee v asu od 17. do 13 st. pr. n. t. -najbolj razvita kultura. Najve so nali v grobovih; jakasti grobovi, polni bogastva. Mikene so bile obdane z obzidjem iz obrobnih kamnov. Ljudje so se ukvarjali s kmetijstvom, obrtjo in trgovino. To je bila vojaka drava, v obzidju je bil majhen vhod. Poznali so vodovode, gradili so stavbe v obliki megarona. Je sunjelastnija drava, izkoriali so ceneno delovno silo. Na elu Miken so bili kralji, pobirali so davke, ki so jih morali plaevati vsi, tudi kmetje izven obzidja. Razvili so svojo kulturo na podlagi staroselske kulture, od Krete in Blinjega vzhoda. MIKENSKI JEZIK je najstareja razliica grkega jezika. Mikenci so porazili Trojo. Prilonost za irjenje se pojavi, ko upade mo Krete okoli 1450 pr. n. t., zaradi potresov. Sprostijo se bogate trgovske poti, ki jih obvladujejo Mikenci, nadaljujejo z izdelovanjem keremike - zgled so imeli pri Kreti, cena se dvigne. Ciprani so bili najbolj pomembni prevozniki po morju. V grkih mestih, ki so zaela v tem obdobju nastajati (v 13. in 14. st), so e vedno gradili palae po vzoru Megarona, krasili so jih s freskami, gradili so tudi kamnite-okrog obokane grobove. Okoli 14 st. so naselili Kreto in poruili TROJO v 13. stol. pr. n. t.

TROJA

Troja je tretje kulturno sredie starega egejskega prostora. 3 tis. pr. n. t. Vrhunec dosee v 2 tisoletju. Bila je predvsem poljedeljska drava, ki je zaradi ugodne strateke/vojake lege mono napredovala v trgovini. Bila je na skrajnem SZ delu Male Azije. Zelo je bila razvita obrt in trgovina. Njihovo plemstvo je imelo velik zaklad - PRIAMOV ZAKLAD, poimenovan po kraju, kjer je bil. Konec 19 st. sta obkolila del tega zaklada HENRICH SCHLIEMANN in ARTHUR EVANS. To je pomembno zato, ker lahko ugotovimo, kako so iveli. Po Iliadi sta poiskala Trojo. ILION - gr. ime za TROJO. Glavni gr. junak je bil AHIL pri Troji.
Z padcem Troje (Mikenci 13. stol. pr. n. t.) se kona uvodno obdobje v grki zgodovini. OPOMBA: KONEC TROJE V 13. stol. V 12. stol. PRIDE DO ZATONA MIKENSKE KULTURE, in Mikenci naj bi se zapletli v dravljansko vojno in s tem uniili sami sebe. DORCI naj bi prili s S-v Griji naj bi razruili vsa pomembna mesteca, razen Aten. Dorci se potem naselijo na Peloponezu in ustanovijo mestece parta. Kulturno niso bili tako razviti, gospodarsko pa so bili napredneji, ker so uporabljali ELEZNO ORODJE. Prej so uporabljali lepo izrezljane posode. Obdobje od 12. - 8. st. pr. n. t. imenujemo TEMNO OBDOBJE GRKEGA VEKA.


OLIMPIJSKE IGRE: od 776. - 1 olimpijske igre do 393. n. t (prepovedal Teodozij) so bile vsaka 4 leta olimpijske igre na Peloponezu,
* bile so tudi verska prireditev,
* razvile so se iz asti umrlih,
* iger so se udeleili vsi,
* takrat ni smelo biti vojn,
* tekmovali so v metu kopja, diska, skokih v daljavo, rokoborbi, teku, boju z vozovi,...
* 1896 so se ponovno zaele v Franciji

DRUBENI IN POLITINI RAZVOJ GRIJE

Ko se pojavijo plemena, je bila druba neizkorievalska, iveli so v RODOVIH, rodovne stareine GERONTI so bili vodje rodov. Ve rodov se je zdruevalo v BRATSTVA/FRARETIJE, te pa so se zdruevala v PLEMENA/FILE - poglavar se je imenoval BAZILEVS. O stvareh je odloala tudi LJUDSKA SKUPINA/AGORA (vsi odrasli moki sposobni vojskovanja). Ko pa skupina ni zasedala, se je BAZILEVS posvetoval s SVETOM STAREIN/BUL (starein je bilo 30). Sasoma obkroajo bazilevsa ljudje, ki so se obogatili - PATRIARHI. Zaele so nastajati premoenjske razlike med ljudmi. ARISTOKRACIJA-premoni sloj; TETI - ljudje, ki niso imeli isto ni, samo obleko na sebi. Aristokrati so postali DEDNI VLADARJI/MONARHIJI. Pojavi se SUENJSTVO, sunji so bili vojni ujetniki, teti in ljudje, ki niso morali plaevati davkov. Sedaj e govorimo o RAZREDNI/IZKORIEVALSKI DRUBI. ta plemena so se naseljevala v renih kotlinah, dolinah, toda niso vsi predeli primerni za kmetijstvo. Nikoli niso imeli skupne/enotne dravice zarado reliefa.

GRKI POLISI - MESTNE DRAVICE

Pojavijo se v 12. in 13 st. pr. n. t. Naseljevali so se v mestnih dravicah, niso imeli enotne drave. Te polisi so bile zraven velikega hriba - AKROPOLA - tu so pozneje zgradili najpomembneje stavbe - svetia in kraljevo palao. Svetie PARTENON je bilo posveeno boginji ATENI. Imeli so gospodarsko, politino in drubeno ureditev in glede tega so imeli gospodarsko neodvisnost - AVTARKIJA, zunanjo politino neodvisnost - ELEVTERIJA in notranjo politino samostojnost - ANATOMIJA. polisi se med seboj razlikujejo po: moi, obsegu, koledarju, krajevnih boanstvih, denarju, drubeni in politini ureditvi, nareju,...
Najmoneja polisa sta bila PARTA in ATENE. Imela sta od 5.000 do 10.000 prebivalcev.
PLATON je napisal delo z naslovom DRAVA, govori o idealni ureditvi drave, idealni grki polis naj bi imel 5040 prebivalcev na km2. K polisu spada tudi obrobna kmetijska pokrajina. Polisi so se imenovali po prebivalstvu. Znotraj obzidja je bil mestni trg, ki se je imenoval AGORA - tu je zasedala ljudska skupina. Govorili so o gospodarstvu, kulturi, trgovini,... V bliini trga je bila MESTNA HIA, v kateri so imeli sestanke rodovni stareine. Sodna uprava se je vrila v STOIH; stebriaste, pokrite, polkrone stavbe. Na trgu se je uveljavila tudi trgovina in sklepali so denarne posle. Zunaj grkega obzidja so se nahajali: GIMNAZIONI - ola za vzgojo duha in telesa; GYMNOS - gr. nag, gol
STADIONI
ANFITEATRI (zaetnik grkega gledalia je bil Sofokles (Antigona)).
V Griji so najdejavneji JONCI, ki so imeli polise tudi na obali Male Azije in ti so razvili pisavo GRKI ALFABET (vsem grkom skupna). Pisali so EPE - dalje pripovedne pesnitve, prvega je napisal HOMER - potoval je iz dvora na dvor; ILIADA - o trojanski vojni, ODISEJ - o vrnitvi. Zaeli so razvijati FILOZOFIJO, najpomembneji filozof je bil THALES iz Mileta. Najznailneji grki polis je bil KORINT na Peloponezu. polisom so vladali vojaki poveljniki, iz teh vojakih vladavin so se razvile MONARHIJE. Monarhija postopoma izpodriva plemstvo, ugled plemstva je bil odvisen od gospodarske razvitosti in vojake uspenosti. Z razvojem trgovine in obrti se razvije STAN MEANSTVA, ki je prevzemal odloanje. RAZCEPLJENOST - PARTIKULIZACIJA. Grke je povezovali ime HELENI, skupen jezik, olimpijski bogovi in igre, verske sveanosti, pisava,...

GRKA KOLONIZACIJA

Od 8. do 6. st. pr. n. t. so se grki iz matinih polisov zaeli preseljevati. Naseljevali so se v dolinah ob rekah. Sasoma se tevilo prebivalcev vea in ivljenski prostor postaja premajhen. Zato so se zaeli preseljevati (zaradi pomanjkanja zemlje in lakote). Preseljevali so se tudi poraenci na politinem prizoriu. KOLONIZACIJA - preseljevanje in naseljevanje ljudi na nova ozemlja. Sprva je bilo to nenartno, zatadi samega preivetja. Potem postane nertna zaradi gospodarskega vzroka - irjenje trgovine. Govorimo o VELIKI KOLONIZACIJI, zaetek 750 pr. n. t. Grki so se preselili na obale Sredozemskega morja. Bile so 4 smeri:
1.  S del Sredozemskega morja; J Italija Sicilija, panija; SIRAKUZE na Siciliji, NEAPEL v J Italiji in TARENT,
2.  Jadransko morje, otoki PHAROS (HVAR), ISSE (VIS), KORULA; Marsilia - J Francija, V panija - SAGUND. Pokrajini J Italije in Sicilije so rekli VELIKA GRIJA.
3.  S Afrika, ustje reke Nil, Egipt - NEVKRATIS, S obala Libije - KYRENE
4.  obala rnega in Egejskega morja. Najve kolonij je ustanovilo grko mestece Milet, nad 90: HERSONES - Sevastoholj, TANAIS - ustje reke Don, OLBIA - blizu Odese, ODESOS - Varna, ABID - ob Heleskontu/Dardanele, BIZANC - Istanbul. rno morje - GOSTOLJUBNO MORJE. v junih ruskih stepah Grki naletijo ne ljudstvo SKITI in ti so ovirali kolonizacijo. Skiti so bili zelo dobri jezdeci in lokostrelci, Grkom so bili sovrani. Sasoma zanejo z njimi trgovati (nakit,
        posoda, konji). Skiti so prodajali oroje in nain bojevanja
Na V Sredozemskega morja je bila Perzija in Fenianske kolonije. Na J Francije, panije in S Afrike niso zavzeli vse ozemlje, ker so tam naleteli na Staroselce in Kartaane. Oni so irili svoj trgovski prostor - tukaj so v konfliktu. Grka kolonizacija se je konala v 6. st. pr. n. t. zaradi poraza z ELTROANI. Late 540. pr. n. t. v boju s KARTAANI na korziki izgubijo. Najve kolonizacijskih ozemelj so ustanovili polisi: MILET, KORINT, MEGARA in HALKIS.

ORGANIZACIJA KOLONIJ IN KOLONISTOV

Kolonije so ustanovili z ustavnim dokumentom. Kolonialni polis je nastal s pobudo matinega polisa. Kolonialne polise so ustanovili nartno, imeli so podobno ustavo, sprva so jim pomagali, dokler se niso postavili na svoje noge. postanejo notranje samostojni in politino neodvisni. prvi Kolonialni polisi so nastali nenartno, imeli so agrarno gospodarstvo. Nartovani polisi imajo trgovino in obrt. Z matinim polisom v Griji so imeli e vedno stike v trgovanju, kulturi; olimpijskih igrah, po bogovih, v jeziku; pomo v vojakih zadevah. Iz kolonij so grki polisi uvaai poceni ito, kmetje v griji propadejo. Pojavi se kmeko nezadovoljstvo. Polja so kupili aristokrati in nasadili oljke. S trgovino so zaeli uporabljati DENAR. Po Maloazijskem vzoru  so zaeli kovati denar iz zlata in srebra. Najve so sprejeli od staroselcev (znanosti, knjinice, kultura,...)
Na V so se sreali z Induko kulturo, prilo je do vsesplone trgovine. Na Z (Francija, panija) so bili KELTI. 
Propad kmetov je bil temeljni vzrok za razne reforme. Kmetje zahtevajo pravico. Niso imeli zasluka, morali so v vojsko, z orojem so se sami priskrbovali. Aristokrati so upravljali s polji, razsojali so spore med kmeti. Aristokrati so bili nepriljubljeni pri kmetih, uprejo se jim, aristoktati so postali ogroeni. Preti jim izguba stanu meanstva (trgovci, obrtniki), ogroajo jih v bogatsvu. Zaradi napetega poloaja so nekateri aristokrati zaeli razsojati v korist kmetom. S tem pridejo v spor z drugimi plemii. Dobri aristokrati pridejo v ospredje v politiki. Imeli so denar za vojsko in s tem si zagotovijo oblast. Te aristikrate imenujemo TIRANI. TIRANIJA - oblast, v kateri vlada en aristokrat, v zaetku je to pozitivna oblike vladanja. Tirani so se zavzemali za omejitev privilegijev ostalega plemstva. Obuboane zaposlijo v javnih delih. Sasoma tirani postanejo grabeljivi. Taken je bil POLIKRATES z otoka Samosa (kolonije ve ne nastajajo, ker nimajo kje). Imel je najemniko vojsko, na piratskih pohodih so ropali ostale otoke v Egejskem morju. Piratstvo je bilo dovoljeno. S Sicilije so tudi takni Tirani. Tiranija postane negativna, nezakonito vladanje. Vladali so nasilno. Kljub vsemu temu je tiranija odpravila gospodovanje plemstva, kmetove elje so bile usliane. Sasoma zane tiranija slabeti zaradi zunanjih politinih neuspehov. Meani se uprejo. Plemstvo nikoli ve nima taknega poloaja zaradi bogatih meanov. Tiranijo je nadomestilo SVOBODNO VOLJENO PREMONO PREBIVALSTVO - DEMOS - ljudstvo. Tirani so nekje e kar hoteli vladati, toda jim ni uspelo. Tiranijo so prepreevali s REPINJSKO SODBO/OSTRAKIZEM. Na repinje so napisali ime, katerega so sumili, potem so oddali repinje in jih zlagali. Tisti, ki je imel najve repinj, je bil izgnan za 10 let, premoenja mu niso vzeli in tudi ime je imelo e ast. Tiranijo danes imenujemo VOJAKA DIKTATURA. Tiranijo zamenjuje DEMOKRACIJA.

ATENSKA DRAVA

Lei na polotoku Atika, na J jo loi od Peloponeza Korinska oina. Nastala je ob morju. Sprva je bila agrarno usmerjena polis. Gojili so: proso, koruzo, penico, oljko, vinsko trto. Glavna Atenska luka je PIREJ. Pokrajina Atika je imela veliko naravnega bogatstva: zlato, srebro, marmor. V Atiki je nastalo veliko naseldbin, najpomembneje so bile Atene - Pirej, ob morju, visoke akropole. Atene imajo velik pomen in sasoma vse naseldbine, prisilno ali prostovoljno pridejo pod Atene - v 7. st. pr. n. t. Heroj TEZEN. V zaetku je vladal kralj/bazilevs na Akropoli, dravne posle je upravljal z svetom aristokracije - AREOPAG (tukaj so JONCI). Kasneje je pomagalo pri oblasti 9 ARHONTOV, vsako leto so jih volili. Kralji niso skoraj ni ve posluali aristokracije in so imeli skoraj popolno oblast. Nato so aristokrati zmanjali vpliv kralja, najprej so mu ukinili dedno oblast; omejijo oblast na 10 let, na koncu zamenjajo oblast - ARHONTE. Ti opravljajo posle kralja. Bili so , po slubi, dosmrtni lani AREOPAGA. Govorimo o ARISTOKRATSKI REPUBLIKI, ker so jo vodili aristokrati. Kmetje se ukvarjajo z obrtjo, Atene so imele vse ve kolonij. Da bi kmetje prepreili propad (ker so iz kolonij uvaali ceneje), so si sposodili denar. Aristokrati so si dolge zapisovali na ZADOLNE KAMNE. e kmet ni mogel vrniti dolga, so mu vzeli imetje, in e ga ni imel dovolj, so ga zasunjili. Na podeelju se uvaja vlada (v asu aristokratske republike). TIRANIJA. Atene so bile zaradi nemira med kmeti pred propadom. Nato se pojavi DRAKON, ki je hotel reiti krizo. Uveljavil in napisal je ZAKONE, toda ni reil krize. Kazni so bile zelo velike in stroge (za krajo jabolk - smrt). Zato obstaja rek, da so DRAKONOVI ZAKONI PISANI S KRVJO. Nato se v ospredju pojavi SOLON, ki je bil arhont in trgovec. Predlagal je spremembe, da bi izboljali poloaj. Megarcem je iztrgal otok Salamina - pomembno trgovsko podroje. S tem se je Solon zelo priljubil ljudem. Izvedel je reforme:
* AGRARNE - brisal je kmeke dolgove, na dravne stroke je vrnil sunje-bive kmete, uvede zemljiki maksimum koliko zemlje imajo lahko aristokrati, vrne odvzeto zemljo kmetom zaradi neporavnanih dolgov,
* POLITINE - prebivalstvo je razdelil po dohodku v 4 razrede - to imenujemo TIMOKRACIJA;
1.  razred > 500 mernikov pridelka v vinu, itu, olju => 1 mernik=52,4 l
2.  razred vsaj 300 mernikov, ti so se imenovali VITEZI
3.  razred vsaj 200 mernikov, ti so se imenovali ZEUGITI
4.  razred manj kot 200 mernikov, ti so se imenovali TETI
V te razrede ni uvedel tujce/METEKE in sunje. to je bila osnova za porazdelitev vojakih funkcij:
1. in 2. razred - KONJENICA
3. razred - teko oboroena pehota - HOPLITI
4. razred - samo v sluaju vojn kot lahko oboroena pehota
Najviji dravni organ je e vedno ARHONTAT. predstavniki: 1. razred. Solon uvede nov dravni organ SVET TIRISTOTIH (bivi BUL), zato, ker so bile Atene sestavljene iz 4 plemen, iz vsakega 100 predstavnikov. Dajali so zakonske predloge. Posledice Solonovih reform:
* aristokraciji je vzel privilegije
* v viji drubeni razred se lahko povzpnejo tudi tisti, ki niso plemikega rodu
* uvedel je uradnike slube, ki niso bile plaane
* aristokratom je odvzel zemljo kmetov.
Aristokrati so bili mnenja, da so preve izgubili, kmetje pa, da so premalo dobili. S tem torej ni bil zadovoljen ne viji ne niji razred. Zaradi oitkov se umakne v Egipt za 10 let, to ni pospeilo njegovih reform. Pojavijo se boji za oblast med:
* poljansko stranko (aristokrati)
* obmorsko stranko (srednji sloj, trgovci, obrtniki)
* gorjansko stranko (skrajna ljudska demokracija; prebivalstvo, kmetje, vodja je PIZISTRAT)
PIZISTRAT je uprizoril atentat na samega sebe in za to obdolil drugo dve stranki. Nasprotniki ljudstva. S tem se je priljubil ljudstvu in z njihovo podporo zmaga. Zavzame AKROPOLO in uvede TIRANIJO. Na zaetku je bil dober (ugodna posojila kmetom, revne kmete je zaposlil v javnih delih, zmanal davke, bil je zagovornik trgovine in obrti - svetovno znana postane grka keramika). Njegova sinova sta bila zelo drugana. Vladala sta kruto, mislila sta, da lahko naredita, kar hoeta. Enega odstavijo, drugega pa ubijejo in poruijo TIRANIJO. Pizistrat uvede enoten denar, mere in utei. Na nek nain je vladala Solonova ureditev. Na oblast pride priljubljeni KLEISTEN l. 509 pr. n. t. Hotel je zmanjati mo aristokracije. Da bi jo zmanjal, je Atene razdelil na 10 fil/plemenskih obin. V vsako filo je priel del mestnega, obalnega in podeelskega prebivalstva. S tem je k sodelovanju prisilil vse 3 stranke. Uvede svet PETSTOTIH iz vsake file po 50 lanov. Vojaka oblast ni ve pripadala ARHONTOM, ampak svobodno voljenim STRATEGOM. Areopag izgublja pomen. verat je uvedel REPINJSKO SODBO, ta se ne bi zopet pojavila TIRANIJA. Z reformami v 6 st. so se postavljali temelji za DEMOKRACIJO. Atenska demolracija je bila suenjska, nepravilna. Pravico do voljenja so imeli moki sposobni vojskovanja.

PARTA

Nastala je na Peloponezu. Prebivalstvo so delili na 3 razrede:
* partiati (vojaki, lovci in politiki, nosili so oroje, bili so najbolji vojaki v Atenah)
* perioki (svobodni dravljani, obrtniki in trgovci, teko oboroena pehota)
* heloti (zasunjeni AHAJCI)
partanci so bili DORCI, prebivalci Lakonije.
Vzgoja otrok: -e je bil moan, so mu dodelili varuha, drugae so ga vrgli v prepad
                       -s 7. letom so fante razdelili v horde.
parta je bila vojako organizirana drava. Do 20. leta so otroci, ki so bili dovolj zdravi in moni prebivali in se urili v vzdrevanju telesnih in duevnih naporov v napol VOJAKIH ZAVODIH - GIMNAZIJAH. Na elu parte sta bila dva kralja - BAZILEVSA. svet starein sestavljajo 28 lanov in oba kralja. O vsem je odloala ljudska skupina. Sestavljali so jo polnoletni moki, partiati. Delo kraljev in ljudske skupine je nadzoroval EFORAT (organizacija, sestavljena iz 5 aristokratov)

PERZIJA

Nastala je na obmoju Iranskega viavja. Perzijska drava se je razirila na blinji in daljni Vzhod (do reke Ind). 525. pr. n. t. zavzamejo celotno Babilonijo. Zavzamejo tudi Asirijo, Fenicijo, Izrael in Jeruzalem. Ukvarjali so se z ivinorejo in kmetijstvom. Pobirali so davke od podjarmljenih ljudi in vojni plen. Imeli so zelo urejeno pravno ureditev (najprej je vladal KIR VELIKI). DAREJ I. je razdelil Perzijo na 20 SATRAPIJ. Na elu so bili knezi iz aristokratskega razreda - SATRAPI. Prebivalcem, ki so jih podjarmili, so pustili njihovo vero in kulturo. Prevzeli so ogromno prvin od ljudstev (Egipanov, Asircev, Fenianov). Idejo za pisavo so prevzeli od Fenianov, katero preuredijo. Vera je temeljila na analizmu/dvojnosti, bila je dvojna v dobrem in zlu, svetlem in temnem. Pritiskala je na ozemlje Male Azije. Tu so naleteli na Grke (Jonce). V 6. st. se pojavi demokracija. Aristokrati so se poutili ogroeno, veina se jih je povezala z Perzijci, da jim ti ne bi pobrali premoanja, bogatstva. Feniani pomegajo osvojiti perzijcem Malo Azijo (546). Perzijci so pomagali Fenianom v trgovini. Zaeli so vladati po svoje (pobirali so davke). Pojavi se tiranija. Izbruhnil je Jonski upor (500 pr. n. t.) pod vodstvom mesteca Milet. Jonci so prosili za pomo celinske Grke, a od njih dobijo le 25 ladij. Sprva je bil upor uspeen. Zavzeli so SARDE (center Perzijske oblasti v Mali Aziji). 494 pr. n. t. Perzijci premagajo in poruijo mesteca Milet, prebivalce pa preenejo. Simbolina grka pomo je razjezila Perzijskega kralja --> 
napadel je  matino Grijo. Do spopada je prilo 490. leta na MARATONSKEM POLJU. Perzijci so bili premagani. V Atene so poslali sla (kurirja), ki je pretekel 42.195 m, da jih je posvaril, nato je umrl. Perzijci nartujejo drugi napad, Grki ga pa priakujejo - nastanejo 2 stranki:
1.  pomorska, voditelj je bil TEMISTOKLES, podpirali so ga trgovci,
2.  kopenska, voditelj je bil ARISTID, podpirali so ga lastniki velikih posestev.
Aristida so izgnali na repinjski sodbi in zmaga Temistokles. Krepijo mornarico, zanejo izdelovati nove ladje TRIERE, imajo 3 vrste veslaev. Na peloponezu nastane obrambna zveza grkih drav proti Perzijcem pod vodstvom parte, kralj Darej I. umre in nadomesti ga KSERKSES. Kopenska in pomorsta vojska prihaja proti Griji l. 480. pr. n. t. V soteski Termopile skoraj e zmagajo Grki, potem pa izdajalec pomaga Perzijcem in ti zmagajo. Atenci so zbeali na otoke, Atene pa so pogali. Atenci so naredili obrambno rto v Korinskem zalivu. L. 480. pr. n. t. pride do spopada na otoku Salamina. Tukaj zmagajo Grki, Perrzijci pa se umaknejo v Tesalijo. Naslednje leto pride zopet da bitke na kopnem pri Platajah. Zmagajo Grki na raun partancev. Perzijci se umaknejo iz Evrope. POSLEDICE GRKO - PREZIJSKIH VOJN:
* Grki so imeli mone vojake, ki so se borili za svojo svobodo, poznali so morje in so lahko premagali Perzijce,
* Perzijci so imeli podjarmljene vojake (moe), ti se niso borili zase in z vso mojo,
Vodilno vlogo med Grkimi polisi so imele Atene, vodstvo drave po teh spopadih prevzame PERIKLEJ. 

PREVLADA ATEN V GRKEM SVETU

PERIKLEJ je utrdil demokracijo, zmanal je vpliv aristokracije. Areopag izgine, nima vloge. Najpomembneji dravni organ je LJUDSKA SKUPINA - odloa o vsem; miru, vojnah,... SVET PETSTOTIH postane vlada v Griji. V ljudski skupini so bili vsi moki nad 20 let. Uporablja se uradniki aparat (v Atenah) uradnike slube (1 leto). To slubo so dobili lani ljudske skupine, ki so bili izrebani. Bile so plaane. Bila je PERIKLEJEVA DEMOKRACIJA, ki je imela slabosti:
* ni bilo prave osrednje oblasti, zato se v griji pojavijo DEMAGOGI (politiki, ki so z lepimi besedami znali zavesti ljudi)
* nedodelana sodia (zakoni so se hitro menjavali)
* politinih pravic niso imeli tujci, anske in sunji.
Za razvoj tega uradnikega aparata potrebujejo veliko denarja, saj so uradnike slube plaane. Denar dobijo od davkov od trgovin. Izkoriati so ga zaeli iz atiko - deltske pomorske zveze (pomeni ATENE + otok DELOS). Sedaj imajo dovolj denarja. Atene se razcvetijo. V to zvezo ni vkljuena parta. Ti so pustili HEGOMONIJO, ker so bili vojako ljudstvo, odloilno zmago Perziji so dali Atenci. Hegomonijo ohranijo le na Peloponezu (partanci). Zvezi se prikljui 200 polisov. Zaveejo se, da bodo zgradili ladjevje in da vloijo vsak nekaj denarja. Toda pristanie ni bilo dovolj dobro. Ladje so prepustili Atencem, v zameno za denar. To blagajno Atenci premaknejo k sebo, e da je varneje pred Perzijci. Z denarjem odloa ljudska skupina. Atenci izkoristijo denar. S Periklejem je Antina demokracija dosegla svoj vrh. Do pojava monarhinih drav ne poznamo ni, kar je bilo bolj demokratino, kot Atene. Ta federacija za asa Perikleja je bila kulturni razcvet v Atenah (razcvet v gradbenitvu). Na Akropoli zgradijo drugo svetie EREHTEION, svetie tudi za boginjo zmage - NIKE. Dogradijo dostop do akropol - PROPILEJE. V vznoju akropole zgradijo HEFAJSTOVO SVETIE. ODEON - prostor za glasbo. Zgradijo obrambni zid, ki ga poveejo s Pirejem. Filozofi: AJSHIL, SOFOKLES; AVRIPIJ, HIPODAMOS - naredil je nart za Atene.



















V Griji se pojavlja suanjstvo, zato, ker so moki delali v uradnikih aparatih, zato so najeli sunje, da so doma delali. Sunje so tudi prodajali, delali so v kovanici, v poljedeljstvu, v oroarnah. Sunji niso radi delali, upirali so se, kvarili oroje,...

PELOPONEKE VOJNE

Vojne so se odvijale med Atenci in partanci. Razlike med njima so v drubeni ureditvi. parta je tipina aristokratska drava. parta je bila tipini polis, Atene pa so kulturno, trgovsko in obrtniko razvit polis. Med Atenami in parti dolgo ni moglo biti miru. EPIDAMEN (Dra, Albanija). Povod za spopad je priel iz epidamne, tu so bili prebivalci Aten in parte.. Zaradi sporov med aristokrati in demokrati je prilo do spopada. Otok  Karkira => vijaki spopad med Atevci in partanci. Na elu Aten je bil Preiklej, ki je bil mnenja, da parta ne bo dolgo vzdrala v vojni; Atenci napadejo, toda partanci jih presenetijo in se borijo => vojna traja 27 let, z presledki. partanci so pustoili po Atiki. V Atenah zane razhajati kuga, zaradi neistoe. Umre Periklej in Atenci izgubilo vodjo. Pojavita se 2 stranki; 1. je bila za nadaljevanje vojne s partanci, 2. proti. Zmaga 2. stranka. Nekaj asa je mir. Atenci v tem miru mono pritiskajo na svoje zaveznike, da jim finanno pomagajo. Veliko zaveznic pusti in preide na Perzijsko stran. To povzroi, da Atene zopet napadejo parto. SIRAKUZE - kolonialni partanski polis. Atenci zanejo osvajati Sicilijo. Iz Aten pride novica, da se mora voditelj vrniti v Atene na sodie na zagovor (razbil je kipe bogov). Pobegnil je na parto in izdal Atence. parta seveda zmaga. Atenci se e vedno ne predajo. partanci obkolijo Atene in prebivalstnvo izstradajo, potem pa se Atenci konno predajo in se pomirijo. Mirovni pogoji so bili zelo poniujoi:
* razpust Atike pomorske zveze
* izloitev bojnih in trgovskih ladij partancem, razen 12-ih
* velika vojna odkodnina
* sprememba drubene ureditve - OLIGARHIJA - vlada ve aristokratov
Atene izgubijo vse kolonije. V Atenah naeljuje 30 OLIGARHOV => OLIGARHINA DRUBENA UREDITEV. V te boje je vkljuila tudi Perzija (404 pr. n. t.). v asu 5 stol. pretresajo Perzijo notranji nemiri. Leta 387 pr. n. t. so Perzijci po dogovoru s partanci dobili nadzor nad Grkimi polisi v Mali Aziji. Na celini so partanci vodje. V zaetku 4. stol. se okrepijo BEOCIJSKE TEBE in z njihovim poveljnikom premagajo partance in prevzamejo nedzor nad Grkimi polisi za 10. let. Leta 362 pr. n. t. so Tebance premagali Atenci in partanci. tebe so bile najpomembneji polis v parti, zato so napadli partance in jih premagali. partanci so bili izmueni. Atenci in partanci se zopet zdruijo in Tebe premagajo. SIRAKUZE - trgovsko sredie v sredozemlju; v Griji je agrarna kriza, Grija izgublja pomen. Kultura Sirakuze se zelo poveuje in postaja pomembna.

MAKEDONIJA - ALEKSANDER MAKEDONSKI

Nastala je S od Grije, Atike. Makedonci so meanica Ilirskih in Grkih plemen. Zaela se je razvijati 6. in 7 stol. pr. n. t. Prej je bilo ozemlje manje, kot je sedaj. Zajemala je dananji S del Grije, nekaj Bolgarije in V del dananje Makedonije, do Ogrskega jezera. FALANGA - bojne vrste oboroenih vojakov. V 4. st. pr. n. t. za asa FILIPA II. je Makedonija najpomembneja. Najprej je zavzel TESALIJO, rudnike za oroje, potem je prodiral vedno bolj v Atiko. Bil je zelo dober diplomat ( z pogovori), s tem je dobil veliko polisov. Grkom je dajal veliko notranje samostojnosti. Atenci so se prvi uprli Makedoncem, ti pa so jih zaduili => bitka pri Haironeji 338 pr. n. t. DEMOSTEN, zelo velik govornik je nagovarjal Atence k uporu, govoril je, dao bodo razdrli Atene. Toda jih niso, pustili pa so jim notranjo samostojnost, le oje so morali v Makedonsko vojsko. Filip II. je hotel zavzeti Azijske drave, nato je umrl. Vodstvo je prevzel njegov sin ALEKSANDER MAKEDONSKI (VELIKI). Cilj je bil zdruiti vso Grko ozemlje, Osvojil je Malo Azijo; el je pe ez Dardanele v Malo Azijo. V Mali Aziji je premagal Perzijce, pomagali so mu Grki polisi. Zavzel je Paletino, Egipt in vse do reke Ind. Na tem ozemlju je ustanavljal nove polise - 16 Aleksandrij - najpomembneja je bila v delti Nila, tukaj je bila luka, Aleksandrova knjinjica, celotno znanje starega veka, potem je pogotela. Pome je v tem, da si je prizadeval za zlivanje kulture => HELENIZEM - od smrti Aleksandra Velikega. Azijci so zaeli sprejemati Grko kulturo, jezik, navade, polise; Grki pa Azijsko kulturo. Aleksandra Velikega so astili kot faraona, to je zahteval tudi od Makedoncev. Prizadeval si je tudi za poroke med Makedonci in Azijci. Ko se je vraal od Inda, je staknil mrzlico in v Babilonu umrl star 33 let. Po njegovi smrti se v posameznih provincah vodili njegove vojskovodje/DIADOHI. Aleksander Veliki je umrl leta 338 pr. n. t.

GRKA KULTURA

3 obdobja:
* arhaino; 800 - 500 pr. n. t
* klasino; 500 - 338 pr. n. t
* helenizem; 338 - zaetek 1. st. n. t.

1.  RELIGIJA, MITOLOGIJA - bog Olimp, oe bogov Zeus, mati Hera. Gradili so svetia, templje; DELFI - Apolonovo svetie
2.  FILOZOFIJA - Pitagor

3.  KNJIEVNOST - 3 literarne zvrsti
* epika
* lirika
* dramatika
Lirika na otoku Lesbos, pesnica Sapfo, pesnik Anakreont, Pindar (Ode zmagoslavcem)
Epika - Homer - Iliada in Odiseja; Heziod - Dela
Dramatika:
* tragedija; Ajshil (Oresteja, Vklenjen Prometej), Sofokles (Kralj Ojdip, Antigona), Evripid (Medeja)
* komedija; Aristopan (abe)
Osnujeo gledalie (polkrono, za 14.000 gledalcev, zelo dobro akustino grajeno) - oe gledalia Sofokles, igrajo moki.
4.  ZANOST - Arhimed - matematika in fizika
5.  MEDICINA - balzamiranje trupla; bolezni povzroajo zli duhovi. ASKLEPIJ - najbolji zdravnik, simbol palica ovita s kao. HIPOKRAT - bil je 1 prvi, ki je medicino loil od magije in praznoverja
6.  ZGODOVINOPISJE - Herodot - oe zgodovine
7.  UMETNOST:
* kiparstvo
* arhitektura
* slikarstvo
Vse tri veje so bile razvite do maximuma. HELENIZEM - kipi izraajo slabo voljo, alost, solze.


1


8


